Prostovoljno Gasilsko Društvo Zgornji Kašelj

Naslov: Kašeljska 95, 1260 Ljubljana – Polje
Telefon: (01) 528 59 99
Število gasilcev: 33
Leto ustanovitve: 1907

SPLOŠNO

Danes ima 26 mladih članov starih od 6 do 17 let. Vsako leto se mladi udeležujejo raznih tekmovanj, družabnih srečanj, ipd. Vsake tri leta pa gredo mladi gasilci na taborjenje, ki ga organizira komisija za mladino pri Gasilski zvezi Ljubljana (GZL).

Operativnih članov v PGD Zgornji Kašelj je 33, vseh članov (z veterani in ženami) pa je 64.
Najmlajši gasilec je star 6 let, najstarejši pa je star 75 let. 

Požarno območje PGD Zgornji Kašelj v celoti obsega  KS Vevče – Zg. Kašelj, s površino 506,5 ha, 4433 ljudi 
(8,75 ljudi/ha).

Na razpolago imajo dve vozili in sicer VW Transporter Synchro in TAM 260 s 8000 l vode. Za intervencije se uporablja VW Transporter z VT napravo Zebra. . V vozilu se nahajata dva izolirna dihalna aparata, motorna žaga in manjša gasilska oprema kot so tlačne cevi, vrvi, prva pomoč, in ostalo orodje in oprema. Na vozilu je pritrjena dvodelna aluminijasta lestev. Vozilo TAM 260 z 8000 l vode pa se uporablja za dovoz vode.

KRONIKA PGD ZGORNJI KAŠELJ

V nekaterih bližnjih vaseh so v začetku prejšnjega stoletja ž imeli gasilska društva. Zgornji in Spodnji Kašelj ter sosednja vas Zalog pa so bili še vedno brez gasilskih domov. Misel na gasilsko društvo je tlela v srcu marsikaterega vaščana. Ko je v domači ali sosednji vasi požar upepelil katero izmed domačij, pa je misel o potrebi gasilskega društva postala še močnejša.
To razpoloženje sta znala usmeriti Franc Grad iz Zgornjega Kašlja in Dimnik Ivan iz Zaloga. Zbrala sta nekaj fantov in mož in leta 1907 ustanovila prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Kašelj – Zalog.
Prvotna gasilska četa, ki je bila sestavljena iz vaščanov Zg. Kašlja, Sp. Kašlja in Zaloga, je štela 53 članov. Takratni načelnik je bil gostilničar Grad Franc, namestnik, prav tako gostilničar, Dimnik Ivan in tajnik Mrcina Ignac.
Po enem letu skupnega delovanja se je pokazalo, da je zaradi oddaljenosti vasi delo otežkočeno. Sprejeli so sklep, da se gasilsko društvo Zg. Kašelj – Zalog loči v dve samostojni društvi, Zg. Kašelj in Zalog. Tako je bilo leta 1908 ustanovljeno gasilsko društvo Zalog, leto 1907 pa ostaja kot ustanovna letnica gasilskega društva Zg. Kašelj.
Leta 1908 si je društvo kupilo novo ročno brizgalno znamke Rosenbauer. V tem letu se je pričelo usposabljanje ljudi, katere je vodil nekdanji avstrijski četovodja Lukec Ivan, ki je bil za to nalogo najbolj sposoben. Fante in može je dobro izuril za delo z gasilskim orodjem.
Nastalo pa je vprašanje kam z vsem orodjem in ročno brizgalno. Rešitev so našli pri Joškotovih v jami, prav blizu vode. Takoj, ko je bilo plačano orodje in ostala oprema s prostovoljnimi prispevki, ki so jih zbirali vneti gasilci v vasi in bližnji okolici, so si zadali novo nalogo – zgraditi gasilski dom. Takratni vaški odbor je dodelil prostor ob vodi blizu vaške lipe. Ponovno so se začele nabiralne akcije. Vaščani so planirali, kopali temelje, dovažali gramoz, les, ki so ga darovali vaščani in tudi posestniki sosednjih vasi. Kmalu se je dvignila stavba, zgrajena po vzoru takratnih gasilskih domov.
Med gradnjo je večkrat zmanjkalo denarja. Potrebno je bilo najeti kredit tudi v hranilnici, kar pa je spravilo društvo v težak položaj. Grozila je nevarnost, da bo gasilski dom prodan na dražbi. Vendar pa se je našla rešitev in dom je bil leta 1910 slavnostno odprt in predan svojemu namenu. Tako je zrasla prva stavba v takratni občini Device Marije v Polju, ki je služila borbi proti rdečemu petelinu, ki je takrat uničeval s slamo krite stavbe in preveč strnjena kmečka naselja.
Tako se je mlado društvo razvijalo in pomagalo vsakomur v nesreči. Da so si gasilci zahoteli tudi kulturnega življenja nam izpričuje tudi to, da so leta 1910 ustanovili lastno godbo na pihala, ki jo je vodil papirniški uradnik g. Kolenc. Delovala je le nekaj let, nakar so bili instrumenti zaradi težkega finančnega stanja prodani železničarski godbi Zarja.
Denarna sredstva za svoje delovanje je društvo pridobivalo z vsakoletno vrtno veselico in s prostovoljnimi prispevki krajanov.
Tako je društvo delovalo vse do leta 1914, ko se je bližala prva svetovna vojna. Skoraj vsi gasilci so morali obleči vojaško suknjo. Med redkimi, ki so ostali doma, je bil tedanji tajnik Habič Ivan, ker je bil po poklicu železničar. Mož se je znašel. Ker ni bilo mož in fantov je formiral ženski gasilski vod, ki se je v tem času dobro izkazal. To se je posebno pokazalo pri velikem požaru v Zalogu, ko sta goreli Miščeva in Janezkova domačija. Drugih večjih požarov med prvo svetovno vojno ni bilo.
Po končani prvi svetovni vojni se je življenje v društvu normaliziralo. Predsedstvo je zopet prevzel Grad Franc, poveljniško mesto Gregorin Matija, tajniške posle pa je vodil učitelj Trošt Franjo. Društvo je zaživelo in bilo v teh letih izredno aktivno. Gasilci so zbrali denar in se želeli modernizirati. Leta 1930 se jim je izpolnila dolgotrajna želja. Kupili so novo motorno brizgalno črpalko. Ob slovesnosti prevzema motorne brizgalne sta botrovala čevljarski mojster Snoj Ivan in njegova žena Francka. Vsa slovesnost se je vršila pod pokroviteljstvom poslanca Koman Albina. Društvo se je z novo brizgalno, ki je bila v rokah strojnika Znoj Karla, vsestransko usposobilo. Močno društvo kakor je bilo takrat v Zgornjem Kašlju, saj je štelo 42 članov, si je zaželelo tudi svoj prapor, da bi z njim lahko nastopalo in predstavljalo društvo na raznih prireditvah. Ta želja se jim je izpolnila leta 1933.
Pokrovitelj prireditve ob razvitju je bil dr. Drago Marušič, botrovala pa sta zdravnik Andrej Jenko in njegova žena Tilka.
Bližala se je druga svetovna vojna in v našo vas so vkorakali Italijani. Hoteli so se naseliti v gasilski dom, kar pa jim je višja komanda preprečila. Gasilsko društvo je obstajalo še naprej, vendar izredno okrnjeno, pod poveljstvom Gregorin Matije, ki je na tem mestu ostal do osvoboditve.
Prvi sestanek po končani vojni je 1.4.1946 sklical Lovše Andrej. Prisostvovalo je 25 članov oziroma vaščanov. Teden dni kasneje pa je bil sklican prvi povojni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen čevljarski mojster Avbelj Ivan, za poveljnika pa Grad Karel. Društvo je začelo z delom.
Leta 1951 je predsedniško mesto prevzel Lovše Andrej, za poveljnika je bil izvoljen Lipah Ivan, tajniške posle pa je vodil Ostrež Franc. Dolgo je zaradi pomanjkanja prostora tlela misel po razširitvi gasilskega doma. Leta 1956 so gasilci in krajani začeli kopati temelje za nov gasilski dom.
Zaradi denarnih težav je društvo uspelo dom dograditi le do prve plošče. Novogradnja je nato mirovala tri leta. Leta 1963 so se kašeljski gasilci sporazumeli z občino Moste Polje, trgovskim podjetjem Mercator in krajevno skupnostjo, da začnejo s skupnim delom. Dom je bil dokončan 29. novembra.
Zaradi gradnje je operativno delo v društvu zastalo. V domu je še vedno stala stara motorka in zastarela oprema. Na občnem zboru leta 1964 je bil za predsednika izvoljen Lipah Ivan, poveljniško mesto pa je prevzel Bricelj Janez, tajniške posle pa je vodil Lampič Franc. Od tu naprej je društvo ponovno zaživelo, se moderniziralo in praktično usposabljalo.
V letu 1966 je bila s pomočjo občinske gasilske zveze (OGZ) kupili novo motorno črpalko znamke Sora. Kupili smo kombi, katerega je proti manjši odškodnini odstopila papirnica Vevče. V teh letih je v gasilske vrste vstopilo tudi veliko mladine, delovno vzdušje in želja po napredku sta postala še večja. V tem obdobju je društvo veliko doseglo, se izpopolnjevalo in leta 1969 razvilo nov društveni prapor. V letu 1970 je društvo kupilo novi tipizirani gasilski avtomobil. Želja po enotni opremi v naši gasilski zvezi je gasilce gnala naprej in že v naslednjem letu smo dobili novo motorno črpalko znamke Rossenbauer. Tako je bilo društvo za takratno obdobje dobro opremljeno in pripravljeno za različne intervencije. Od leta 1946 pa do leta 1977 je društvo pomagalo pri 184 požarih in drugih nesrečah, kar je razvidno iz gasilskih poročil in zapisnikov. Leta 1979 so kašeljski gasilci kupili avtocisterno in z njo prevozili veliko kilometrov pri prevozu vode v sosednje hribe. Še dandanes v sušnih obdobjih priskočimo ljudem na pomoč in jim pripeljemo potrebno vodo.
Leta 1982 je predsedniško mesto prevzel danes že pokojni Kocjančič Franc in društvo vodil 10 let.
Leta 1983 je društvo kupilo nov IMV kombi.
Leta 1992 je bil za predsednika izvoljen danes tudi že pokojni Turk Bojan, ki je bil na tej funkciji tri leta.
Leta 1995 je bil za predsednika izvoljen Žerdin Zvone, za poveljnika Miklavčič Drago za tajnika pa Šubelj Peter.
Leta 1997 je društvo kupilo novo vozilo in sicer kombi VW Transporter in novo visoko tlačno črpalko.
Leta 2001 pa je društvo dobilo tudi avtocisterno z 8000 litri vode.

izdelava spletnih strani
izdelava spletnih strani